Dogovor ZDA-Iran: kaj bo s Hormuško ožino, iranskim uranom in ameriškimi sankcijami?

Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian sta v sredo podpisala dogovor za končanje vojne med državama. Ob tem ostaja možnost, da bodo predstavniki obeh držav danes ali v petek na slovesnosti v Švici še enkrat potrdili dogovor in začeli nadaljnje pogovore.

Ne glede na to je dogovor med Washingtonom in Teheranom s podpisom stopil v veljavo. Številni mediji so ob tem že objavili vsebino dogovora, ki obsega 14 točk.

Konec vojne in prepoved vmešavanja

Uvodoma Iran in ZDA s svojimi zavezniki v trenutni vojni razglašata takojšnjo in trajno prenehanje vojne na vseh frontah, vključno z Libanonom. Zavezujeta se, da od zdaj naprej ne bosta sprožila nobenih sovražnih dejanj druga proti drugi. Po poročanju BBC prva točka zagotavlja še ozemeljsko celovitost in suverenost Libanonu, trajno zaustavitev konflikta pa, da bo prinesel končni sporazum.

V nadaljevanju se Iran in ZDA zavezujeta, da bosta spoštovali suverenost in ozemeljsko celovitost druge strani ter se ne bosta vmešavala v notranje zadeve druge strani. Tretja točka določa, da bosta Iran in ZDA v največ 60 dneh, ki se lahko ob medsebojnem soglasju podaljšajo, začeli pogajanja in sklenili končni sporazum. Ta časovni rok je začel s podpisom teči in se bo tako iztekel avgusta.

Sprostitev prometa na morju in umik ameriških sil iz okolice Irana

Sporazum določa, da ZDA takoj po podpisu memoranduma odpravijo pomorsko blokado in v največ 30 dneh zagotovijo pomorski promet v polni zmogljivosti. Prav tako dogovor določa, da bo Iran ob podpisu nemudoma sprejel ukrepe, da v roku 30 dni ponovno vzpostavi promet trgovskih ladij prek Hormuške ožine v predvojnem obsegu. Dogovor ob tem opozarja na potrebo po razminiranju in odstranitvi tehničnih ovir v ožini. Po pisanju BBC bo plovba skozi Hormuško ožino brezplačna, dolgoročno pa se bo Iran o upravljanju prometa skozi ožino dogovoril z Omanom in drugimi zalivskimi državami.

Prav tako bodo morale ZDA v 30 dneh po sklenitvi končnega sporazuma umakniti svoje sile iz okoliških območij. Kot navaja BBC, čigar novinarji so bili s strani ameriških predstavnikov obveščeni o vsebini dogovora, to v praksi pomeni, da se bo ameriška vojska vrnila na raven pripravljenosti in k obsegu iz časa pred 28. februarjem, ko so se začeli napadi.

Reparacije in umik sankcij

V šesti točki sporazuma se ZDA zavezujejo, da bodo skupaj s svojimi regionalnimi partnerji oblikovale celovit načrt za obnovo in gospodarski razvoj Irana, pri čemer bodo zagotovile financiranje v višini vsaj 300 milijard dolarjev. Mehanizem za izvajanje tega načrta bo kot del končnega sporazuma oblikovan v roku 60 dni. A ameriški uradniki so v pogovoru z novinarji opozorili, da ZDA ni treba v sklad neposredno prispevati niti centa. Kot piše BBC, je njihov sogovornik pojasnil, da lahko v sklopu mehanizma Združeni arabski emirati z ameriškim "blagoslovom" v Iranu zgradijo elektrarno, "če se bo Iran lepo obnašal".

ZDA se prav tako zavezujejo, da bodo v skladu s časovnim razporedom, ki bo določen v okviru končnega sporazuma, odpravile vse vrste sankcij proti Iranu. To bo veljalo za ameriške sankcije kot tudi za ukrepe, ki so jih proti Iranu sprejeli prek Varnostnega sveta OZN. Sporazum prav tako določa, da ameriško ministrstvo za finance takoj po podpisu uvede izjeme za izvoz iranske surove nafte, petrokemijskih izdelkov in njihovih derivatov ter vseh s tem povezanih storitev, vključno z bančnimi, zavarovalniškimi, prevoznimi in podobnimi storitvami. Izjeme bodo veljale do dneva odprave sankcij.

Kaj bo z iranskim jedrskim programom?

Iran se na drugi strani s podpisom dogovora zavezuje, da nikoli ne bo proizvajala jedrskega orožja. Iran in ZDA sta se dogovorila, da bo v končnem sporazumu ustrezno obravnavana usoda obogatenega materiala ter vsa druga medsebojno dogovorjena vprašanja v zvezi z jedrsko energijo. BBC po pogovoru s predstavniki ZDA omenja možnost, da bi obogateni iranski uran pod nadzorom razredčili. To bi storili tako, da bi obogateni uran mešali z osiromašenim ali naravnim uranom, kar bi zmanjšalo koncentracijo.

Prav tako se Iran in ZDA strinjata, da bosta do sklenitve končnega sporazuma ohranila status quo. Iran bo ohranil stanje glede svojega jedrskega programa, ZDA pa ne bodo uvedle novih sankcij niti okrepile svojih sil v regiji.

Zamrznjena finančna sredstva

V enajsti točki sporazuma se ZDA zavezujejo, da bodo glede na napredek pogajanj za sklenitev končnega sporazuma zamrznjena ali omejena sredstva in premoženje Irana sprostili in jih v celoti dali na voljo. Ameriški uradnik je za BBC dejal, da bodo del sredstev sprostili med pogajanji o končnem dogovoru in s tem nagradili Iran, ko bo izpolnil določene vidike sporazuma.

Pot do končnega dogovora in nadzor nad upoštevanjem določb

Zadnje tri točke orisujejo pot do končnega dogovora med ZDA in Iranom ter nadzor nad spoštovanjem vsebine. Državi se tako strinjata, da bo vzpostavljen izvedbeni mehanizem za nadzor nad uspešnim izvajanjem končnega sporazuma in spoštovanjem obveznosti iz njega.

Pogajanja o končnem sporazumu se bodo začela po tem, ko bosta državi zagotovili, da izpolnjujeta določbe glede sprostitve pomorskega prometa in ameriške odmrznitve sredstev ter umiku sankcij na iransko nafto in naftne produkte. Podpisani sporazum v zaključku določa, da bo končni sporazum odobren z zavezujočim sklepom Varnostnega sveta OZN.